Celulozni eterje narejen iz celuloze z reakcijo eterifikacije enega ali več eterifikacijskih sredstev in suhega mletja. Glede na različne kemijske strukture etrskih substituentov lahko celulozne etre razdelimo na anionske, kationske in neionske etre. Ionski celulozni etri vključujejo predvsemkarboksimetil celulozni eter (CMC)neionski celulozni etri vključujejo predvsemmetilcelulozni eter (MC),hidroksipropil metilcelulozni eter (HPMC)in hidroksietilcelulozni eter.Klorov eter (HC)in tako naprej. Neionski etri se delijo na vodotopne etre in etre, topne v olju, neionski vodotopni etri pa se uporabljajo predvsem v maltnih izdelkih. V prisotnosti kalcijevih ionov je ionski celulozni eter nestabilen, zato se redko uporablja v suho mešanih maltnih izdelkih, ki kot cementne materiale uporabljajo cement, gašeno apno itd. Neionski vodotopni celulozni etri se zaradi svoje stabilnosti v suspenziji in zadrževanja vode pogosto uporabljajo v industriji gradbenih materialov.
Kemijske lastnosti celuloznega etra
Vsak celulozni eter ima osnovno strukturo celuloze – anhidroglukozno strukturo. Pri proizvodnji celuloznega etra se celulozna vlakna najprej segrejejo v alkalni raztopini in nato obdelajo z eterifikacijskim sredstvom. Vlaknasti reakcijski produkt se prečisti in zmelje v enakomeren prah določene finosti.
V proizvodnem procesu MC se kot eterifikacijsko sredstvo uporablja samo metil klorid; poleg metil klorida se za pridobivanje hidroksipropilnih substituentnih skupin pri proizvodnji HPMC uporablja tudi propilen oksid. Različni celulozni etri imajo različna razmerja substitucije metil in hidroksipropil, kar vpliva na organsko združljivost in temperaturo termičnega želiranja raztopin celuloznih etrov.
Čas objave: 25. april 2024